Tovarna dela – Tekstil je eden redkih, če ne edini projekt v Sloveniji, ki se ukvarja izključno z reciklažo odpadnih tekstilij in ostalih tekstilnih izdelkov. Ker na leto zberemo le 6%, ne bi bilo odveč, če rečemo, da je skrajni čas za ukrep.

Urbano rudarjenje, donosen postopek pridobivanja dragocenih kovin iz elektronskih naprav, stavb in odpadkov, postaja v svetu vse bolj razširjeno.

Povprečna štiričlanska družina na teden pridela približno 35 kilogramov odpadkov, od katerih biološki predstavljajo kar 30 odstotkov. Ti odpadki razpadajo, zaudarjajo, privabljajo mrčes in obenem obremenjujejo okolje s toplogrednimi plini ter onesnažujejo podtalnico. Prvi koraki k zmanjševanju količin odpadkov in razbremenjevanju okolja so ločeno zbiranje in recikliranje le-teh.

V seriji člankov Najpogostejše zmote pri ločevanju smo predstavili le nekaj najbolj dvoumnih odpadkov. Glede na vprašanja in komentarje naših bralcev pa ugotavljamo, da je teh zmot še precej več. Da bi razblinili tudi ostale dvome, smo pripravili bolj obsežen seznam odpadkov.

Kam odvržemo neuporabno žarnico? V zabojnik za steklo ali v zabojnik za nevarne odpadke? In ali ste prepričani, da prazna embalaža spreja za lase spada v zabojnik za embalažo? Odgovori čakajo v spodnjem prispevku.

Ali gre tetrapak med papirnate odpadke ali embalažo? Ali žarnica res spada med mešane odpadke? In kam že odvržem palčko za ušesa? Takšna vprašanja se nam porajajo vsak dan, ko stojimo pred košem za ločevanje in s smetjo v roki. V upanju, da bomo bralcem poenostavili ločevanje odpadkov in s tem skrajšali čas stanja pred košem, bomo predstavili nekaj najpogostejših zmot.

Društvo Ekologi brez meja in Dinos organizirata aprila letos po vsej Sloveniji pomladansko čistilno akcijo Star papir novo upanje.