Kompostiranje v mestu

Kompostiranje v hiši, stanovanju, na balkonu, v garaži, v kleti …

Kot smo ugotovili, kompostiranje ni kup propadajočih naravnih ostankov za hišo ali na vrtu, temveč je dinamičen proces, ki postaja, tudi zaradi zakonskega določila o ločevanju bioloških odpadkov, del vsakdanjika tudi za tiste, ki živijo v mestih.

Za večino prebivalcev, ki živijo v skupnih objektih in tistih, ki nimajo možnosti kompostirati na prostem, je danes že na voljo nekaj rešitev.

Kompostniki za kompostiranje v mestu

Izotermični kompostnik

Izotermični kompostnikv obliki bobna, ki ga občasno ročno obrnemo, lahko postavimo na balkon, v klet ali v garažo in je zelo enostaven za uporabo. S takšnim kompostnikom bomo v 4-6 tednih pridelali dober kompost. Vanj lahko odložimo odpadke, ki drugače ne sodijo na kompost (citrusi, meso, kosti …) ampak jih je treba, zaradi hitrejše razgradnje, narezati na koščke velike od 3-5 cm.

Gospodinjske odpadke dodajamo vsak dan ali vsaj vsak drugi dan in jih lahko predelujemo v vseh letnih časih. Ti kompostniki spadajo v višji cenovni razred a se naložba povrne kaj kmalu, poleg tega je njihova življenjska doba skoraj 20 let. Med procesom je potrebno dodajati malo žagovine, ki bo vpijala vlago. 

Kompostnik iz reciklirane plastike

navadno pride v kompletu, ki vsebuje dva koša in posodico za odvečno tekočino. Ko en koš napolnimo, ga pustimo mirovati do dveh tednov, medtem pa nadaljujemo z odlaganjem v drug koš.

Takšni koši so primerni za manjša stanovanja ali garsonjere, saj nekatere lahko hranimo kar pod umivalnim koritom.

Podoben kompostnik pa lahko izdelamo tudi sami. Manjši odslužen koš s pokrovom izdelan iz plastike z majhno odprtino oz. pipo na dnu ali koš v košu, v katerem ima zgornji koš luknjice za odtekanje tekočine. Več

Efektivni mikroorganizimi (EM), Bokashi, Biogen …

Pri tovrstnem kompostiranju navadno dodajamo efektivne mikroorganizme (krajše EM) ali drugače Bokashi/Biogen, ki pospešujejo razgradnjo odpadkov oz. jih fermentirajo. Takšen način kompostiranja ima veliko prednosti, med drugimi:

  • čas kompostiranja je znatno krajši kakor pri klasičnem vrtnem kompostiranju;
  • kompostiramo lahko v zaprtih prostorih kot so npr. kuhinja, shramba, klet, garaža in zastekljen balkon;
  • v določene koše lahko dodajamo tudi meso, kosti, citruse in druge organske odpadke, ki se jih je na kompostniku na prostem potrebno izogibati (preverite pri prodajalcu/dobavitelju).

Kako začeti kompostirati z EM

  1. V koš raztrosimo za pest posipa.
  2. Odlagamo kuhinjske odpadke in jim vsakič dodamo malo posipa. Dobro je, da vsebino koša čim manj izpostavljamo zraku, zato je priporočljivo, da kuhinjske odpadke dodajamo na tedenski ravni. Odpadke, ki se dnevno proizvedejo lahko damo zamrzniti, saj tako ubijemo morebitna jajčeca sadnih mušic, ki se po navadi izležejo iz sadnih olupkov; malo več posipa dodamo, ko odlagamo meso, ribe, sir in jajca. Vse razrežemo na manjše kose.
  3. Ko dodajamo hrano v koš, le-to vedno potlačimo, da iztisnemo zrak. Uporabimo lahko plastično vrečko ali krožnik in se vselej prepričamo, da je pokrov koša tesno zaprt.
  4. Tekočina, ki se nabere na dnu nam pove, da se je fermentacija začela in je v bistvu visoko kakovostno gnojilo za rastline (čajna žlička na 2-3 l vode), ostanek lahko uporabimo za npr. odmaševanje odtokov, saj ta močno skoncentrirana tekočina nase veže maščobo. Tekočino iz kompostnika odtočimo približno vsak drugi teden in jo porabimo v nekaj dneh. Tekočine ne shranjujemo.
  5. Ko koš napolnimo, le-tega pustimo »zoreti« na sobni temperaturi do 14 dni in ob tem redno odtakamo tekočino.
  6. Bela plesen in sladko-kiselkast vonj sta indikatorja, da proces fermentacije poteka pravilno.
  7. Po končani fermentaciji, je kompost pripravljen, da ga dodamo zemlji. Kompost bo pravo podobo dobil šele po nekaj tednih. 

Komposta ne dodajamo mladim rastlinam oz. blizu korenin, saj jih lahko požge, ampak ga na površini nekaj pomešamo z ostalo zemljo. Preden vsadimo semena ali sadike, pustimo kompost mirovati nekaj tednov v zemlji.

Ko gre kaj narobe

Neprijeten vonj ali temna plesen nam povedo, da proces v kompostniku ne poteka prav.

Najpogostejši vzroki za težave so:

  • nismo dodajali dovolj posipa;
  • pri odlaganju odpadkov v koš le-tega nismo tesno zaprli;
  • nismo redno izlivali tekočino;
  • koš je bil predolgo izpostavljen direktnemu soncu ali mrazu.
Rešitev: v tem primeru iztresemo vsebino koša v zemljo, posujemo enako količino posipa in spet pokrijemo z zemljo ter pustimo delovati vsaj 4 tedne. Zemlja oz. kompost bo takrat pripravljen za uporabo. Seveda lahko odpadke pustimo kar na mestu, saj se bodo spremenili v hranljiv humus. Če te možnosti nimamo, vsebino koša odložimo v zabojnik za biološke odpadke na ekološkem otoku.

Kaj lahko kompostiramo?

Doma lahko kompostiramo vse, kar spada med vrtni kompost, med drugim tudi:

  • biorazgradljive nakupovalne vreče,
  • bombaž,
  • jajčne lupine,
  • kavne in čajne usedline, filtri,
  • kruh in drugi pekovski izdelki,
  • lateks,
  • meso in kosti (razrežemo na majhne kose),
  • mlečni izdelki,
  • olupki citrusov (narezani na majhne koščke) ,
  • ribe in morski sadeži,
  • sadje,
  • stelja morskih prašičkov, hrčkov, zajčkov,
  • volna,
  • zeleni vrtni odpad,
  • zelenjava in drugi ostanki hrane.

Kaj NE kompostiramo? 

  • cigaretni ogorki,
  • mleko,
  • olja in maščobe,
  • pepel,
  • tekočine (juh, sokov,kisa …),
  • trd svež les,
  • vsebina vrečk iz sesalnikov,
  • žagovina iz obdelanega lesa,
  • živalski iztrebki ter pesek iz mačjega stranišča,
  • žvečilni gumi,
  • in vsi drugi odpadki, ki jih je mogoče odložiti v druge zabojnike za ločevanje.

Nasveti

  • pri dodajanju EM velja pravilo »bolje več kot premalo«;
  • ne odlagamo gnile ali plesnive hrano. Temna (zelena) plesen nam pove, da je v košu nekaj gnilega;
  • večje kose hrane zdrobimo ali nasekamo na manjše, saj se bodo hitreje razgradili;
  • olupke sadja lahko segrevamo nekaj sekund v mikrovalovni pečici, da ubijemo jajčeca mušic;
  • vedno poskrbimo, da po dodajanju odpadkov iztisnemo zrak iz koša. Pomagamo si lahko s plastično vrečko;
  • vsebine ne zračimo in ne premetavamo kot pri ostalih metodah kompostiranja;
  • tekočino, ki se nabira na dnu koša redno iztekamo;
  • po izpraznitvi koš vedno očistimo;
  • kompostni koš in posip vedno hranimo na toplem in ga ne izpostavljamo direktnemu soncu. Najbolj ugodna temperatura je med 21 – 35°C;
  • v hladnejših mesecih koš postavimo na toplo, saj mraz upočasnjuje fermentacijo ali jo celo ustavi;
  • če doma nimamo rastlin, kompost podarimo sosedu, ga položimo okoli drevesa v mestnem nasadu ali pa ga odložimo v zabojnik za biološke odpadke.

Nazaj na kompostiranje na vrtu ali nadaljujte s kompostiranjem z deževniki.

Viri:

Napisal/a Helena v:

Brez komentarjev »


Napiši komentar

Kako do koša Kako ločujem Kam odlagam?

Lep-planet.si poganja WordPress.      Kontakt: info@lep-planet.si      O nas      Oglaševanje      Skupnost