Veliko je načinov, kako zmanjšati količino odpadnih plastičnih vrečk. Ampak eden izmed bolj učinkovitih je uvedba davka na plastične vrečke. V Washingtonu DC so uvedli davek, ki znaša 5 centov na vrečko. Rezultat: količina vrečk, ki so bile izdane v trgovinah, se je zmanjšala iz povprečno 22.5 milijonov na mesec v letu 2009, na samo 3 milijone v janurju 2010. To je slabih 87% odpadnih plastičnih vrečk manj na odlagališčih. $150.000, ki jih je davek prinesel v državno blagajno, pa se bo porabil za čiščenje reke Anacostia.

Washington Post poroča: Uvedba davka je v prvi vrsti namenjena spremembi potrošnikovih vedenjskih navad in zmanjšanju onesnaževanja. Po zakonu morajo v državi vse pekarne, delikatese, diskonti, marketi, drogerije, trgovine z oblačili in ostali oddelki ter vsi poslovni objekti, ki prodajajo hrano, zaračunati davek na plastične in papirnate vrečke.

Kakšne so izkušnje v drugih državah

Irska

Irska je v letu 2002 postala prva država, ki je uvedla davek na plastične vrečke tako imenovani “Plastax”. Do tedaj je bilo na letni ravni porabljeno okoli 1.2 milijarde plastičnih vrečk. S povišanjem cen vrečk za 0,22 € (to je 0,34 ameriških dolarjev), se je poraba le teh že v nekaj tednih zmanjšala za 94%. V prvem letu od uvedbe davka je bilo zbranih $9.6 milijonov, ki so bili namenjeni Ireland’s Green Fund za reševanje okoljske problematike.

Avstralija

V maju 2009 so v Južni Avstraliji popolnoma prepovedali uporabo plastičnih vrečk, ki so tanjše od 35 mikronov (večinoma vrečke za enkratno uporabo). Pričakujejo, da se bo količina odpadnih plastičnih vrečk na letni ravni zmanjšala za 400 milijonov iz sedanjih 6.9 milijard. V trgovinah se že zmeraj lahko dobijo nosilne vrečke, ki so debelejše.

Za prodajalce, ki zakona ne upoštevajo, je predvidena globa med 350 in 5000 dolarjev, za dobavitelje prepovedanih plastičnih vrečk pa tudi do 20.000 dolarjev.

Dobra praksa avstralskega trgovca:

Veletrgovec Target Avstralia, ki letno v svojih trgovinah izda okoli 100 milijonov vrečk, je uvedel lasten zakon. V vseh 283 trgovinah širom Avstralije bo mogoče dobiti samo vrečke za večkratno uporabo po ceni 1 dolar ter biološko razgradljive vrečke za 10 centov. Ves zbran denar pa gre v dobrodelne namene – the Alannah and Madeline Foundation.

Posledice

Uvedba davka oz. prepoved uporabe vrečk pa ima nažalost tudi “stranske učinke”. Povečala se je poraba vrečk za zelenjavo in sadje ter papirnatih vrečk, katerih izdelava in potem reciklaža je okolju še bolj škodljiva. Prav tako papirnate vrečke pri razkrajanju v ozračje izpuščajo CO₂.

Zakon je v JAR še posebej prizadel revnejši sloj prebivalstva, ki so uporabljali plastične vrečke za izdelavo klobukov in drugih izdelkov, katere so potem prodajali.

Na Kitajskem je prepoved plastičnih vrečk, ki so tanjše od 0,025 mm doprineslo k izgubi zaposlitve več kot 20.000 delavcev. Suiping Huaqiang Plastic Co. Ltd., največji proizvajalec plastičnih vrečk na Kitajskem je bil primoran ustaviti proizvodnjo leto dni po uvedbi zakona.

Države, ki so uvedle davek na plastične vrečke: Italija, Belgija, Tajvan, Irska, Danska, Finska, Korzika, Nemčija, Švedska, Švica, Velika Britanija, Kanada.

Države, ki so popolnoma prepovedale proizvodnjo in distribucijo plastičnih vrečk: Mehika, Bangladeš, Indija, Bombaj, San Francisco, Oakland, Bangladeš, Kitajska.

Južna Afrika, Uganda, Kenija, Somalija, Tanzanija so prepovedale plastične vrečke za enkratno uporabo, nosilne pa obdavčile.

Kateri ukrepi za zmanjšanje količine odpadnih vrečk menite bi še bili učinkoviti? In kako bi reagirali, če bi v Sloveniji sprejeli zakon o popolni prepovedi plastičnih vrečk?