Mit 1: Kompostni kup smrdi
Negovan kompost na prostem ne smrdi ampak ima vonj po zemlji. Drži pa, da se v kompostnem kupu lahko razvije neprijeten vonj, ki je predvsem posledica slabega prezračevanja ali prevelike vlage v kupu. Ob pravilni negi kompostnega kupa se vonj ne bo razvil.
Mit 2: Kompostnik kvari izgled na vrtu
Kompostni kup res lahko izgleda kot manjše odlagališče na našem vrtu a z malo dobre volje ga lahko spremenimo v prav lep vrtni okras. Okoli odprtega kompostnega kupa lahko posadimo rože, grmovje ali okrasno drevo.
Mit 3: Da povečamo aktivnost oz. spodbudimo razgradnjo dodajamo v kompostni kup deževnike, kvas, kokakolo ipd.
V kompostni kup ni potrebno dajati ne deževnikov ne drugih izdelkov, saj so naši kuhinjski in vrtni odpadki dovolj močni naravni spodbujevalci. Deževniki bodo tudi sami prilezli v kompostni kup in prispevali k razgradnji ter ga obogatili s svojimi odlitki (iztrebki).
Mit 4: Če je v kompostnem kupu kisel material, dodamo apno, da nevtralizira pH komposta.
Apna ni potrebno dodati vsakič, ko odložimo olupek limone ali pomaranče. Dodamo ga, ko je teh materialov veliko in kompostnem kupu res povzročajo težave, v nasprotnem primeru bomo ustvarili tovarno amonijaka.
Mit 5: Kompostni kup je potrebno pogosto obračati, saj se drugače sproži proces gnitja, kar povzroča smrad in privablja nezaželjene živali.
Drži, da mora biti kompostni kup dovolj zračen a to ne pomeni, da ga moramo obračati vsak dan. Včasih zadostuje že nekaj slojev suhih vej ali slame. S tem bomo ujeli zračne žepke, ki bodo nadomestili obračanje za določen čas.
Mit 6: V kompostni kup ne smemo odlagati agrumov, mesa, kosti, bananinih olupkov, sira, masti, rib…
V prevelikih količinah lahko ti izdelki res zmešajo bioritem mikroorganizmov, predvsem pa lahko pritegnejo glodavce in insekte. Drži tudi, da so ti izdelki težje razgradljivi in potrebujejo dlje časa, da se razkrojijo, niso pa škodljivi.
V kompostni kup jih lahko odlagamo vendar smo pozorni, da jih ni preveč, da so narezani na manjše kose in vedno pokriti z zemljo, zrelim kompostom, slamo ali smrečjem.
Kaj vse lahko kompostiramo in kaj ne
Mit 7: Če enega črva razpolovimo, dobimo dva.
Če črva razpolovimo, bo preživela samo tista polovica, ki ima glavo. Lahko bo jedla še naprej in spodbudila rast odstranjenega repa. Migetanje odstranjene polovice je posledica živcev in lahko traja tudi do nekaj ur.
Mit 8: Deževnikom nikakor ne dajemo bananinih olupkov, česna in čebule.
Drži, da ne marajo vsi deževniki vse hrane. Zna se tudi zgoditi, da se bodo naši deževniki izogibali krompirjevim olupkom, za katere je znano, da jih imajo deževniki zelo radi.
Da ugotovimo, kaj deževniki marajo in kaj ne, jim dodajamo hrano postopoma in redno preverjamo koliko in kaj so pojedli. Ostanki hrane, ki bodo ostali nedotaknjeni po kakšnem tednu, nam povedo, da se jih v prihodnje vzdržimo odlaganja v koš.
Mit 9: Deževnike za kompostiranje si lahko sposodimo iz vrta in jih preselimo v koš.
Deževniki, ki ji srečamo na mokrih površinah in pa na vrtu so drugačni deževniki in niso primerni za kompostiranje v kompostnem košu v domu. Tiste deževnike je najbolje pustiti tam, kjer spadajo. Pravi snedojedi, ki jih naš koš potrebuje so rdeči ali kalifornijski deževniki, ki jih kupimo.
Nazaj na kaj lahko kompostiramo in kaj ne.
Viri:
foto: www.sxc.hu