Stiropor

Stiropor zaradi precej velikega prostorninskega deleža  v komunalnih odpadkih po nekaterih podatkih zavzame skoraj tretjino vseh plastičnih smeti na Zemlji, zato je primerno odlaganje tovrstnega materiala izjemnega pomena za naš planet.

Kaj je stiropor?

Stiropor ali drugače ekspandirani polistiren (ESP )je bil izdelan in prvič predstavljen leta 1951 v Nemčiji. Ime STYROPOR je zaščiteno ime podjetja BASF. Splošno tržno ime EPS je okrajšava za angleško Expandible POLYSTIRENE.

Stiropor pridobivajo s polimerizacijo stirena in dodajanjem pogonskega plina pentan. Izdelujejo ga v naslednjih fazah:

  • predekspanzija – kroglice polistirena grejejo z vodno paro tako, da se razširijo oz. povečajo svojo prostornino;
  • vmesno zorenje – ker v predhodnem procesu prihaja do povečanja prostrnine kroglic, se z zorenjem oz. staranjem v silosih zrnca umirijo pred naslednjo fazo obdelave;
  • končna sinterizacija – v tem postopku kroglice zvarijo v končni izdelek;
  • dimenzijska stabilizacija – skoraj končni izdelek je potrebno še enkrat oblikovati, saj se pri procesu izdelave oblika nekoliko spremeni;
  • razrez stiropora – stiropor z vročo žico ali laserjem razrežejo v plošče različnih dimenzij.

Uporaba stiropora

Zaradi svojih mehanskih in izrednih toplotno-izolacijskih lastnosti je stiropor še danes na prvem mestu kot termoizolacijski material v gradbeništvu. Poleg tega se uporablja tudi:

  • za izdelavo električnih vodnikov;
  • za ohišja akumulatorjev;
  • kot zaščita gospodinjskih aparatov, elektronike;
  • za toplotno in zvočno izolacijo;
  • za izdelavo gumbov, igrač, lončkov za tople in hladne napitke, držal;
  • kot dodatek za rahljanje zemlje in vzgojo sadik;
  • za izdelavo desk za surfanje, vodnih boj in rešilnih jopičev, saj vsebuje do 98% zraka in je pozitivno ploven.

S stiroporom se danes srečujemo na vseh področjih in nam že dobrih 60 let služi kot odličen izolator, kot zaščita pri transportu in v prehrambni industriji.

Vpliv stiropora na okolje

Zrak

Zaradi plina pentan je stiropor hitro vnetljiv vendar pa imajo ob gorenju sproščeni plini relativno blag vpliv na okolje, medtem ko ima stisnjeni (ekstrudirani) polistiren XPS, ki je izdelan iz delno halogeniranega klorofluoroogljikovodika (HCFC), 1000–krat večji vpliv na učinek tople grede kot sam ogljikov dioksid.

Voda

je kemično nevtralen, netopen in v vodi ne oddaja snovi, s katerimi bi lahko onesnažil podtalnice. Po podatkih podjetja Basf se ga lahko popolnoma reciklira in pri tem porabi manj energije kot npr. recikliranju lesa.  

AMPAK:

velik problem se nahaja v njegovi velikosti oz. količini, ki se letno proizvede in se po uporabi ne reciklira ali uniči primerno. Stiropor posledično konča  na divjih odlagališčih in v morju, kjer v primeru zaužitja blokira prebavni trakt živali in zaradi izstradanja povzroči smrt.

Hrana

Veliko polemik se pojavlja glede stiropora in hrane. Obstajajo namreč namigovanja, da stiren migrira v hrano. Testni podatki ameriške agencije FDA (Food and Drug Administration) so pokazali, da je migracija stirena od polistirenih izdelkov majhna in je bistveno nižja (10.000-krat nižja) od varnostnih omejitev, ki jih je FDA postavila glede dovoljenega dnevnega vnosa. Potrdili so, da zaradi stika stirena s hrano skozi razna stiroporna pakiranja ni razloga za zaskrbljenost.

Zdravje

Desetletja, odkar se stiropor uporablja, ni znano, da bi le-ta kakorkoli škodoval zdravju. Stiren je naravno prisoten v okolju in hrani kot npr.  v cimetu, govedini, fižolu, arašidih, pšenici, jagodah in breskvah. Stiren se tudi uporablja pri peki, zamrznjenih izdelkih, sladkarijah, želatinah, vinu, siru.

Zaužitje majhne količine stiropora za človeka ne predstavlja nevarnosti, saj se kemijsko nespremenjen izloči iz telesa.

Recikliranje stiropora

Stiropor nosi simbolno oznako 6 zato spada v zabojnik za embalažo. Določena komunalna podjetja ga spravljajo v posebne zabojnike. Večje kose stiropora odložimo v zbirnih centrih.

Podjetja, specializirana za reciklažo stiropora, lahko le-tega reciklirajo na več načinov:

Taljenje

Stiropor razrežejo na majhne koščke in jih v naslednjem procesu izpostavijo vročini in pritisku, kjer se spremeni v osnovni stirenski polimer. Iz tega nato oblikujejo nov stiropor.

Sežig

Če polistiren, iz katerega je izdelan stiropor, pravilno sežgejo pri visoki temperaturi, se kot rezultat ustvarijo voda, ogljikov dioksid, mešanica hlapnih spojin in ogljikovih saj. Končna prostornina znaša 1% začetne, večina polistirena se pretvori v ogljikov dioksid, vodno paro in toploto.

Zaradi ogromne količine sproščene toplote, se le-ta včasih uporablja kot vir energije za proizvodnjo pare in elektrike.

AMPAK

Te naprave finančno so ogromen zalogaj zaradi česar večina podjetij po svetu stiropor sežiga pri nižji temperaturi (okoli 800 °C- 900°C), kjer se sprošča več kot 90 različnih nevarnih plinov.

V primeru sežiganja stiropora doma ali zunaj se sproščajo zdravju in okolju nevarni plini kot so policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), saje, ogljikov monoksid in stirenov monomer, zato, če le lahko, stiropor odložimo v primerne zabojnike ali v podjetjih specializiranih za reciklažo!

Brušenje

Z brušenjem uporabljenega stiropora pridobivajo mnoge druge izdelke, ki se kasneje uporabijo v gradbeništvu in tudi vrtnarstvu.

Zakop

Stiroporne izdelke lahko na odlagališčih tudi varno zakopljejo, saj je stiropor stabilen kot beton in ne škoduje zemlji ali zraku.

Kaj se izdeluje iz stiropora?

Recikliran stiropor podjetja uporabijo predvsem za izdelavo novega stiropora za uporabo v gradbeništvu.

Če se ne uporablja za izdelavo novega stiropora, se lahko iz njega izdelajo obešalniki za oblačila, igrače, ravnila, cvetlični lončki, sedala, klopi v parku, okvirji za slike,…

Kaj lahko sami naredimo?

S stiroporom srečujemo skoraj vsak dan. Izdelkov, ki pridejo s stiroporom, ni malo zato ponujamo nekaj koristnih nasvetov, kako ga ponovno uporabiti doma in na vrtu.

  • koščke stiropora lahko uporabimo za drenažo zemlje na vrtu, kot tudi v okrasnih lončkih;
  • škatla iz stiropora je dober toplotni izolator za na zimo občutljive rastline, predvsem mlade sadike;
  • sami izdelamo lahko plovce za ribolov;
  • embalažo iz stiropora lahko uporabimo pri zaščiti poštnih pošiljk. Stiropor natrgamo na manjše koščke in ga spravimo dokler ga ne potrebujemo;
  • z malo volje in iznajdljivosti sami izdelamo sedalno vrečo ali tabure;
  • lahko se uporablja kot jedro za strukture in modelčke pri ustvarjanju in kot okvir za slike;
  • iz razmeroma gladkih kosov stiropora lahko izdelamo plavajoči vzglavnik za kopel. Uporabimo material, ki se hitro suši, npr. stare kopalke;
  • iz njega lahko izdelujemo kostume ali izdelke ob raznih priložnostih, kot je npr. noč čarovnic.

 Ideje za ponovno uporabo

S takšnimi idejami ne samo prihranimo, ker nam ni potrebujemo kupovati novih izdelkov, ampak tudi ne ustvarjamo potrebe po izdelavi novega stiropora.

Če povzamemo zgodbo o stiroporu, lahko rečemo, da je le-ta izjemno koristen, uporaben in kljub težki razgradljivosti okolju relativno prijazen. Po drugi strani pa stiropor s svojo velikostjo in neprimerno ravnanje z njim povzroča ogromno okoljsko škodo.

V Evropi se ozaveščenost kaže v 24% deležu zbiranja in recikliranja stiropornih izdelkov. Primer dobre prakse smo našli v Nemčiji, kjer velja zakon (Verpackungsverordnung), ki narekuje, da morajo proizvajalci sami poskrbeti za odvoz in reciklažo vse embalaže iz polistirena, ki jo prodajo.

Sami pa lahko k lepšemu planetu prispevamo tako, da se primarno izognemo nakupu izdelkov, ki so izdelani iz stiropora. Stiropor, ki pa le pristane v našem domu, izkoristimo v druge namene, ali pa ga ločimo v primerne zabojnike.

Napisal/a Helena v:

Brez komentarjev »


Napiši komentar

Kako do koša Kako ločujem Kam odlagam?

Lep-planet.si poganja WordPress.      Kontakt: info@lep-planet.si      O nas      Oglaševanje      Skupnost