Našo državo v tujini pogosto dajejo za zgled marljivosti v ravnanju z odpadki. Imamo odmevne očiščevalne akcije in pridno ločujemo smeti. Toda ali smo res gospodarji lastnih odpadkov?
Več na rtvslo.si ->
Oglej si oddajo na rtvslo.si ->
Večino embalaže, ki jo uporabljamo za hrano, bi bilo mogoče reciklirati, a v praksi se to ne bo zgodilo. Velik del zbranih odpadkov te vrste gre v sežig in se izkoristi kot energent, kar pa ne pomeni, da pravilno odlaganje v rumene zabojnike ni smiselno.
Čeprav količin, ki jih med odpadno embalažo predstavlja embalaža, uporabljena za hrano, ločeno ne merijo, pa po besedah Katje Sreš iz društva Ekologi brez meja “akademska” ocena teh količin predstavlja okoli dve tretjini zbrane odpadne embalaže.
Predstavniki društva Eko krog, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, stranke Vesna in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij vlado pozivajo k čimprejšnji uvedbi kavcijskega sistema za embalažo pijač.
Odločanje o uvedbi kavcijskega sistema poteka že nekaj časa. Kot je spomnila Oblak, je ministrstvo marca lani zagotavljalo, da bo predpis sprejet do konca leta 2023.
Evropski teden zmanjševanja odpadkov letos v ospredje postavlja embalažo. Te je namreč zadnja leta, tudi zaradi naraščanja števila spletnih nakupov in dostave hrane, vedno več. Količina odpadne embalaže narašča tudi v Sloveniji.
V EU-ju 40 odstotkov nove plastike in 50 odstotkov novega papirja namenijo za embalažo, medtem ko odpadna embalaža predstavlja 36 odstotkov vseh trdnih komunalnih odpadkov.
Sledilne naprave smo nameravali tako dobro skriti v odpadke, da jih delavci v zbirnih centrih ne bi opazili. Z nekaj kreativnosti nam je to uspelo, toda sledenje odpadkom ni potekalo povsem tako, kot smo pričakovali.
Odpadke smo najprej zbrali, nato pa jih lani poleti kreativno predelali in pripravili na potovanje s sledilnikom.
Katja Štok je opisala svojo izkušnjo z življenjem po načelu “Reduce, reuse, recycle”:
Ob nakupu pralnih higienskih vložkov iz organskega bombaža na spletu sta me spreletela srh in tesnoba hkrati … sledilo je notranje vprašanje: “Mi je tega res treba?”
Na Delu so pripravili članek o konceptu ZW (ZeroWaste) ali po slovensko Nič odpadkov.
Koncept zero waste (ZW) ima tudi v Sloveniji privržence, in če je soditi po vedno novih članih na družbenih omrežjih, na katerih podajajo nasvete in spodbujajo k načinu življenja z vedno manj odpadki, ter številu trgovin, ki omogočajo nakup vsaj dela svoje ponudbe brez embalaže oz. v prineseno embalažo, se ta ideja vztrajno širi.
Na 24ur.com so pripravili članek o naših praksah, ko se znajdemo pred ločevalnimi zabojniki.
Se vam kdaj zgodi, da stojite pred koši in niste prepričani, v katerega naj vržete določeno smet? Preverili smo, kje delamo največ napak in kaj nam gre dobro od rok. Povprašali smo tudi, v kateri zabojnik sodijo odpadki, pri katerih se v uredništvu nikakor nismo mogli zediniti … Pri nekaterih smo dobili različne odgovore.
Lep-planet.si poganja WordPress. Kontakt: info@lep-planet.si O nas Oglaševanje Skupnost
