Kompostiranje z deževniki

Vermikompostiranje

Dober kompost ali visoko kvaliteten dodatek k zemlji je mogoče pridobiti tudi s kompostiranjem z deževniki. Ta majhna bitja so rojena zato, da razkrajajo tako naravne odpadke kot kuhinjske odpadke.

Gnojilo pridobljeno s pomočjo deževnikov je znano po tem, da povečuje imunski sistem rastlin saj vsebuje veliko kalija, magnezija, dušika in fosforja.

Vermikompostiranja se lahko lotimo na prostem in v zaprtih prostorih. Vse kar potrebujemo je koš ali zaboj s pokrovom, podlago, odpadke in seveda deževnike.

Koš za vermikompostiranje

Dom za deževnike je mogoče kupiti, a z malo volje in nekaj odsluženih veder ali košev, ga lahko izdelamo tudi sami. Kompostniki naj bodo iz neobdelanega lesa ali plastike. Kovinski koši niso primerni, saj le-ti rjavijo, vsebina se hitro segreje in sproščajo snovi, ki lahko škodujejo deževnikov.

Za začetek potrebujemo dva koša, pokrov in podstavek ali tretji koš, ki bo nadomestil podstavek. Velikost kompostnika določimo glede na to količino odpadkov, ki jo tedensko proizvedemo v gospodinjstvu. V koše na straneh izvrtamo luknjice (5-7 cm narazen) za dovod zraka in ga vstavimo v drug koš, ki tudi naj ima luknjice. Prvim košem luknjice izvrtamo tudi na dnu, da bodo deževniki lahko potovali in da bo tekočina iztekala v podstavek ali tretji koš.

Deževniki potrebujejo temo. Njihova koža je brez pigmenta in ni odporna na UV žarke, zato na soncu poginejo. Poskrbeti je treba, da je pokrov vedno na pravem mestu.

Ker se deževniki gibljejo tik pod površino, za koše ni potrebno, da so globlji od 30 cm.

Kompostnike lahko imamo zunaj tudi pozimi a je priporočljivo, da jih izoliramo (npr. s stiroporom). Pri odprtih, velikih kompostnikih nizke temperature naj ne bi predstavljale problem. Deževniki bodo najbolj pridni pri temperaturah med 15°C – 26°C in manj aktivni pri nižjih temperaturah. Manj kot 10°C pa jih ubije.

Zunanji kompostnik za deževnike

  • na dno kompostnika na prostem položimo mrežo, da preprečimo krtom in podobnim črvojedom, da pridejo do deževnikov;
  • v poletnem času je kompostnike potrebno zavarovati pred vročino oz. direktnim soncem, pozimi pa zaščititi pred mrazom, predvsem pa ga obvarovati pred škodljivci;
  • deževniki v kompostniku večjem od enega kubičnega metra pozimi preživijo brez posebne zaščite, saj se bo vso dogajanje prestavilo v center kupa, kjer je najbolj toplo;
  • pridelek (glistine) pobiramo z vilami ali rokami saj bi z grabljami ali lopato veliko deževnikov pobili;
  • kot mnogi drugi organizmi tudi deževniki ne marajo orehovega listja zato smo z odlaganjem slednjega zmerni.

Govori se: če kompostniku dodamo tudi kaj sladkega, bo deževnikov kmalu kar mrgolelo.

Naš kompostnik je zdrav, če v njem vidimo gliste, pršice, stenice, glive, druge črve in deževnike, plesen in druge mikroorganizme.

Podlaga ali stelja

Za steljo bo dober kakršenkoli organski material, bogat z ogljikom. Najbolj pogost in praktičen je že navaden časopisni papir. Drugi materiali, ki jih lahko uporabimo za izdelavo doma za deževnike so karton, odpadlo listje iz manj prometnih območij, pisarniški papir, papirnate brisače, odluščena vlakna s kokosove lupine in koruzna stebla. Vse materiale je potrebno nasekati na drobno, jih navlažiti z vodo, dodati malo zemlje in premešati. Dobro je tudi, da je teh materialov čim več, saj tako deževniki dobijo dovolj (različnih) hranilnih snovi, ki jih potrebujejo.

Ti materiali bodo prav tako ohranjali vlago v kompostniku in varovali deževnike pred izsušitvijo in bodo hrana v dneh, ko bomo odsotni od doma.

Steljo pustimo nekaj časa ležati, da se začne vsebina v zaboju razkrajati.

Deževnikom bo tudi zelo koristilo, če jim za začetek dodamo že nekaj obdelane zemlje z drugimi deževniki.

Naši odpadki, njihova hrana

Zelo malo je tistega, česar deževniki ne bi mogli prebaviti. Priporočljiva je zmernost pri mesnih in mlečnih izdelkih, saj znajo strohneti in če je koš na prostem, privabiti škodljivce, nekatero listje pa zna preveč dvigniti temperaturo v kompostniku. Za začetek dodamo deževnikom čisto malo hrane (odpadkov), da se privadijo na novo okolje. Poleg tega, je tudi stelja njihova hrana in ko opazimo, da le-te zmanjkuje, dodamo naše odpadke.

Deževnike hranimo enkrat na teden oz. ko opazimo, da je v košu več iztrebkov kot naših dodanih odpadkov.

Če bo hrana na drobno narezana, jo bodo deževniki hitreje predelali, kajti le-ti jedo mikroorganizme, ki razkrajajo to hrano. Proces razkroja bo tudi pospešila hrana oz. ostanki, ki smo jih nekaj dni hranili v zaprti škatli ali posodi, torej je že začela gniti.

Kaj imajo deževniki radi

  • čajni filtri (tudi tisti z veliko tanina),
  • jajčne lupine (zdrobljene in sprane z vodo) bodo popravile pH komposta,
  • kavni ostanki in filtri,
  • kruh, krekerji, žitarice (tudi stare in plesnive),
  • listje in trava (brez pesticidov),
  • sadje (vključno s agrumi, čeprav v zelo majhnih količinah),
  • zelenjava,
  • torta,
  • sladoled,
  • melona itd.

Izogibamo se

  • barvani papir,
  • čebula in česen (ni nujno, da jih deževniki ne bodo marali),
  • maslo,
  • meso, ribe in kosti,
  • sir, jogurt,
  • zelo slani ostanki hrane,
  • živalski iztrebki itd.

Deževniki

Primerni za kompostiranje so deževniki iz družine rdečih ali smrdljivih deževnikov (Eisenia Foetida ali Lumbricus Rubellus). Pogosto jih tudi imenujejo kalifornijski, kompostni ali rdeči deževniki, čeprav se vedno bolj pojavlja mnenje, da so njihovi sorodniki prav tako dobri, kljub temu, da rijejo malo globlje kot kalifornijski. Navadni deževniki za kompostiranje v kompostnih koših niso primerni, saj imajo drugačne bivalne in prehranjevalne navade in jih je mogoče opaziti v zunanjih kompostih in zemlji.

Rdeče deževnike je mogoče kupiti pri ribiški družini, na kmetiji, ribiški trgovini, v vrtnem centru ali pri gojitelju.

Za kompostiranje z deževniki na prostem je priporočljivo, da dobimo deževnike iz narave ali iz drugega zunanjega kompostnika. Tem deževnikom dodajamo hrano, ki je prav tako iz narave (zeleni odpad itd.). Če bomo za kompostiranje uporabili “uvožene” deževnike, pa jih hranimo z gospodinjskimi odpadki, saj so ti deževniki navajeni takšne hrane.

Ko so deževniki enkrat v kompostniku, jih pustimo nekaj časa, da se ustalijo in šele, ko opazimo, da so se začeli ukvarjati s steljo, jim dodamo gospodinjske odpadke.

Število deževnikov

je odvisno od velikosti našega kompostnika. V zabojnik za manjše gospodinjstvo (do 4 članov) položimo za začetek okoli približno 1000 deževnikov, to je nekje pol kilograma. Takšno število deževnikov bi naj bilo sposobno predelati okoli 0,25 kg hrane na dan (lahko tudi manj).

1000 deževnikov (0,5 kg) = 0,25 kg hrane /dan
2000 deževnikov (1 kg) = 0,5 kg hrane /dan
3000 deževnikov (1, 5kg) =1 kg hrane /dan

Če jim zagotovimo ugodne bivalne pogoje, bo le teh kmalu mrgolelo, saj je razmnoževanje, poleg prehranjevanja, njihov najljubši hobi.

Splošni nasveti

  • Deževniki dihajo skozi kožo in za življenje potrebujejo vlago. Če je vsebina koša suha, jo malo poškropimo z vodo (nikakor mrzlo) a je ne zalivamo.
  • Vsakih nekaj tednov preverimo vsebino kompostnika ali je mokro in če je potrebno spodbudimo prezračevanje ali drenažo kompostnika.
  • Poleti se lahko temperatura v kompostniku zelo poveča in zna se zgoditi, da se bodo deževniki skuhali v vročini, pozimi pa poginili od mraza, če jih ne bomo zaščitili.
  • Tekočina ali drenažna voda, ki se nabere na podstavku vsebuje veliko hranilnih snovi in se lahko uporabi za zalivanje rastlin. Pri gnojenju sobnih rastlin tekočini dodamo malo postane vode in jo nekajkrat prelijemo iz ene posode v drugo, da dobi kisik.
  • Kompostnik naj ne stoji na direktnem soncu ali dežju.
  • Če smo od doma odsotni dlje časa, primešamo malo več stelje. S steljo lahko preživijo približno 30 dni.
  • Vsake toliko časa lahko dodamo kameno moko, da se nevtralizirajo kisline, ki jih povzročajo citrusi in kavne usedline.
  • Tekočino, ki se nabira na dnu redno praznimo. Uporabimo jo lahko za gnojenje rož in za odmaševanje odtokov. Za rastline jo razredčimo v razmerju 1:10.

Reševanje težav pri vermikompostiranju

Mušice

Mušice pridejo s sadjem, ki ga kupimo. Njihova jajčeca so v olupkih tega sadja. Če se hočemo izogniti invaziji mušic lahko te olupke, preden jih položimo v kompostnik, pomočimo v krop vode ali segrejemo v mikrovalovni pečici.

Ostanke hrane vedno zakopljemo nekaj cm globoko in pokrijemo z narezanim časopisnim papirjem ali listjem. Tako preprečimo mušicam, da pridejo na površje.

Mravlje

Če je vsebina v kompostniku preveč suha, lahko privabi mravlje. Slednjih se je težko znebiti, zato pazimo, da bo koš na varnem mestu in vsebina vedno dovolj vlažna.

Smrad

Če lahko ugotovimo, kaj povzroča smrad v kompostniku, to čim prej odstranimo. Največkrat je vzrok preveč hrane ali vlage. Koš večkrat prezračimo in vanj primešamo nekaj natrganega časopisnega papirja ali kartona, šote ali slame. Poskrbimo, da v je košu dovolj zraka in da ni preveč mokro.

 Deževniki na begu (wormbreak)

  • Če opazimo, da nam deževniki bežijo iz kompostnika, je velika verjetnost, da je v košu nekaj, kar deževnikom ne ustreza. Vzrok čim prej odkrijemo in odstranimo.
  • Mačke, psi in drugi plenilci, ki imajo možnost brskati po kompostniku, lahko tudi povzročijo, da bodo deževniki hoteli stran, zato le-tem preprečimo dostop.
  • Deževniki, ki se nahajajo zunaj kompostnega koša več dni zaporedoma nam dajejo vedeti tudi, da jih je v košu preveč. Težavico rešimo s selitvijo deževnikov drugam (podarimo, prodamo) ali ustvarimo večji dom za njih.
  • V prvih mesecih bodo deževniki že ustvarili zadostno količino komposta, a če jih pustimo delovati dlje, bodo pridelali bolj dovršen kompost, ki bo podoben zemlji in bo vseboval več hranilnih snovi.

Kako ločimo deževnike od komposta

  1. Deževnike nehamo hraniti in počakamo, da pojedo še zadnje ostanke hrane. Ko v košu ne bo več nič za žvečiti se bodo preselili v spodnji koš, kjer jim predhodno pripravimo steljo.
  2. Kompostnik obrnemo na glavo in vsebino stresemo na pripravljeno podlago. Poleg imamo svetilko, ki bo rahlo svetila. Sveže ostanke njihove stelje odstranimo in vrnemo nazaj v kompostnik, iz ostalega materiala pa naredimo kupčke (kot tiste, ki jih radi delamo v mivki). Deževniki se bodo začeli pomikati v notranjost oz. na dno teh kupčkov, saj ne marajo svetlobe. Po nekaj minutah bomo že lahko obrali zunanjo plast teh kupčkov. Deževniki se bodo spet pomaknili proti notranjosti in ta postopek ponovimo dokler ne ostanejo zelo majhni kupčki.
  3. Vsebino kompostnika porinemo na eno stran, na drugo pa položimo svežo steljo in odpadke. Ko bodo deževniki dokončali svojo stran, se bodo čez čas prestavili v nov kup, mi pa bomo lahko pobrali pridelan kompost. Slaba stran te metode je, da ta postopek traja kar nekaj časa in v tem obdobju je možno hraniti samo pol kompostnika.

Tehnik, kako ločiti kompost od deževnikov je kar nekaj, uporabiti je treba le malo dobre volje in domišljije.

Ko ločujemo kompost od deževnikov smo pozorni na t.i. kokone v katerih so jajčeca deževnikov. Izgledajo kot majhne kroglice elipsne oblike, rumenkaste barve. Le-te poberemo in vrnemo nazaj v kompostnik, kjer se bodo lahko razvili v deževnike.

Kompost pridelan s pomočjo deževnikov bo odličen rastni spodbujevalec pri mladih rastlinah. Pri sajenju dodamo majhno kepico v zemljo na mesto, kjer bomo posadili rastlino. Starejšim rastlinam dodamo gnojilo dvakrat na leto in sicer tako, da ga nekaj posujemo po zemlji in površino rahlo zmešamo.

Kompost je priporočljivo pustiti »zoreti« nekje dva tedna preden jih dodamo rastlinam.

MITI o kompostiranju z deževniki

MITI RESNICA
Če enega deževnika razpolovimo, dobimo dva deževnika. Če deževnika razpolovimo, bo preživela samo tista polovica, ki ima glavo. Lahko bo jedla še naprej in spodbudila rast odstranjenega repa. Migetanje odstranjene polovice je posledica živcev in lahko traja tudi do nekaj ur.
Deževnikom nikakor ne dajemo bananinih olupkov, česna in čebule. Drži, da ne marajo vsi deževniki vse hrane. Zna se tudi zgoditi, da se bodo naši deževniki izogibali krompirjevim olupkom, za katere je znano, da jih imajo deževniki zelo radi.
Da ugotovimo, kaj deževniki marajo in kaj ne, jim dodajamo hrano postopoma in redno preverjamo koliko in kaj so pojedli. Ostanki hrane, ki bodo ostali nedotaknjeni po kakšnem tednu, nam povedo, da se jih v prihodnje vzdržimo odlaganja v koš.
Deževnike za kompostiranje si lahko sposodimo iz vrta in jih preselimo v koš. Deževnike, ki ji srečamo na mokrih površinah in pa na vrtu so drugačni deževniki in niso primerni za kompostiranje v kompostnem košu v domu. Tiste deževnike je najbolje pustiti tam, kamor spadajo. Pravi snedojedi, ki jih naš koš potrebuje, so rdeči ali kalifornijski deževniki.

Vrnite se na kompostiranje v mestu ali nadaljujte z nasveti o kompostiranju pozimi.

Napisal/a Helena v:

8 komentarjev »

  • branko pravi:

    zanima me če sem naredil prav ali ne namreč zunaj bolj na soncu kot v senci sem postavil zbirnik (kampostnik )velikosti 3x3m za podlago sem postavil folijo en del drugi del pa topli pod seveda oboje ptrluknjano za steljo sem dal svinjski gnoj zraven pa dodajam travo od košnje pretežno deteljico in pa seveda kuhinjske odpadke(pomije )brez mastnih deležev a nikakor nemorem priti do črvov! prosim za informacije kaj narediti da bom imel nazaj črve vsaj za svoje potrebe ! hvalaže v naprej .

  • helena pravi:

    Pri vermikompostiranju gre za rdeče drugačne deževnike in ne za navadne deževnike. Več o tem:

    https://www.lep-planet.si/kompostiranje/kompostiranje-z-dezevniki-vermikompostiranje/

    Rdeče deževnike je mogoče kupiti pri ribiški družini, na kmetiji, ribiški trgovini, v vrtnem centru ali pri gojitelju.

  • branko pravi:

    vse lepo in prav saj sem imel črve ko so merili do en centimeter so bili beli kot nit sukanca in nato so postajali rdeči !ko pa sem preselil kamposnik pa sem sigurno nekje naredil napako saj jih več ni nikjer !nekaj pa sem jih opazil da so stekli pa verjetno od vročine !

  • helena pravi:

    Tudi možno, da so poginili od vročine oz. se premaknili kam na hladno. Vseeno pa povprašajte pri rediteljih deževnikov, kaj bi lahko šlo narobe.

  • Lucija pravi:

    kako dihajo deževniki (proces)?

  • peter pravi:

    prosim da jih prenehate imenovat črvi, ker to niso črvi temveč deževniki, razlika med enimi in drugimi je enormna.

    lep pozdrav

  • Urban pravi:

    G. Peter! Hvala za opazko, smo popravili.

  • miro pravi:

    sem doma iz Kopra in bi rad kupil nekaj deževnikov, prosim za točen naslov ali tel. ,hvala


Napiši komentar

Kako do koša Kako ločujem Kam odlagam?

Lep-planet.si poganja WordPress.      Kontakt: info@lep-planet.si      O nas      Oglaševanje      Skupnost