Poznamo več načinov kompostiranja. Najbolj razširjena metoda je kompostiranje na prostem. Navadno se v polsenčni legi postavijo ograde iz lesa, žice, plastike ali betona,  kjer se zbirajo vrtni odpad in biološko razgradljivi odpadki. Velikokrat se uporablja tudi odprti zaboj, zaprta posoda v obliki kontejnerja ali rotacijski bobni. Slednji so večinoma izdelani iz reciklirane plastike ali kovine.

Lega kompostnika

Kompostnik postavimo v polsenčni prostor, zaščiten pred vetrom in direktnimi sončnimi žarki. Poleg kompostnika lahko posadimo drevje ali grmovje (npr. lesko, bezeg …). Poskrbimo, da bo stal na odcednem mestu, kajti prevelika količina vode, ki bi se zadržala v kompostu, bi povzročila gnitje namesto razgradnje vsebine kompostnika. Priporočamo, da na tem mestu tla utrdimo s približno 10 cm glinaste zemlje.

Izbira kompostnika

Kompostniki so lahko mnogih oblik in iz mnogih materialov, a vsi morajo imeti skupno:

• dostop do kompostnega kupa z vsaj ene strani;
• dobro prezračevanje;
• zaščita pred dežjem, snegom in direktnim soncem;
• odprto dno (za drenažo in lažji dostop organizmov, ki sodelujejo pri razgradnji);
• velikost kompostnika naj ne bo manjša od 1 kubičnega metra. Velikost je pomembna za ohranitev toplote v kupu in s tem hitrejši razkroj.

Če je mogoče, imamo 2 kompostnika (v prvem med letom zbiramo odpadke, v drugem pa jeseni začnemo kompostirati).

V naš kompost se bo vselilo na milijone mikro in makro delavcev, ki bo bodo iz kuhinjskih in vrtnih odpadkov naredili odlično gnojilo za naše rastline doma, na vrtu ali sadovnjaku. Da bodo svoje delo lahko dobro opravljali, jim moramo zagotoviti ustrezne pogoje – to je pravilno razmerje hrane (zeleni in rjavi deli), vlage in zraka.

Kovinski kompostnik – Kovinski kompostnik z 800 l prostornine je mogoče kupiti v mnogih trgovinah. Cene se gibljejo okoli 60€.	Izotermičen kompostnik, kjer je možno odlagati vse vrste hrane (tudi kosti in citruse), bo stal okoli 300 €, odvisno od želene velikosti. Kompostnik lahko imamo tudi v zaprtih prostorih.	Cene plasičenega kompostnika s pokrovom 600 l. Cene se gibljejo okoli 45 €.

Kompostnik lahko izdelamo tudi sami

S klikom na sliko se prikažejo navodila za izgradnjo kompostnikov.

Vsebina kompostnika

Kompostni kup bi naj sestavljal t.i. zeleni in rjavi material.

Rjavi del kompostnika so suhi materiali bogati z ogljikom. Ogljik bo mikroorganizmom zagotovil dovolj energije za razkroj in absorbiral vlago, če bo le-te v kupu preveč. Če bo v kupu premalo ogljika, bo kup preveč moker, preveč ogljika pa ga bo osušilo in upočasnilo proces razgradnje.

Odpadki bogati z ogljikom:

• čajni filtri,
• kavne usedline,
• koruzna stebla,
• kruh,
• lubje,
• naravna vlakna (bombaž, lan, volna …),
• odsekane veje,
• ostanki sadja,
• papir,
• prtički,
• rjavo, odpadlo listje,
• slama,
• testenine,
• žagovina ipd.

V zelenem delu kompostnika so bolj vlažni materiali in bolj bogati z dušikom. Ti dajejo mikroorganizmom vlago in hranljive snovi, ki jo potrebujejo za življenje. Dušik tudi ustvarja primerne pogoje za razmnoževanje teh mikroorganizmov. Premalo dušika bo precej upočasnilo proces, preveč pa ustvarilo amonijak in s tem smrad.

Nekateri odpadki bogati z dušikom:

• ostanki hrane,
• jajčne lupine,
• pokošena trava (priporočljivo jo je pomešati z rjavimi deli),
• gnoj rastlinojedih živali ipd.

Vrstni red nalaganja odpadkov v kompostnik

Na dno kompostnika položimo razrezane veje in suho listje. Veje bodo služile kot drenaža in poskrbele za pretok zraka. Ko imamo pripravljeno osnovno podlago našega kompostnika, pričnemo vanj nato odlagati zeleni del odpadkov, ki je sestavljen iz kuhinjskih ostankov. Te surovine odlagamo na sredino našega kompostnika in jih pokrijemo z rjavimi odpadki, ki lahko vsebujejo tudi lesni pepel ali pa jih prekrijemo z že pridelanim kompostom.

Ta postopek odlaganja izvajamo, dokler ne dosežemo kupa, ki v višino meri do 1,5 m.Sloji naloženega materiala naj bodo debeli med 20 in 40 cm. Lahko si tudi pomagamo z merami enega vedra, npr. na eno vedro ostankov hrane odložimo dva vedra suhega oz. rjavega materiala.  Da bo kompost aktiven, mora biti rjavega materiala vedno 2/3 več kot zelenega materiala. Ko dosežemo želeno višino našega kompostnika, ga nato zaščitimo z odejo zemlje, listja ali smrekovih vej.

Če imamo na razpolago več časa in pa prostora, lahko vsebino v kompostniku pustimo pasivno delovati. Med 9 in 15 mesecem bo kompost pripravljen na novo življenjsko pot. Takšno kompostiranje zahteva manj napora/aktivnosti ampak traja več časa.

Prezračevanje komposta pospešuje razkroj

Kompost bomo pridelali hitreje (v 2-6 mesecih), če ga bomo vsakih 14 dni z vilami rahlo premetali. Za hitrejši razkroj je priporočljivo tudi, da hrano in ostale odpadke narežemo ali zdrobimo na manjše kose preden jih položimo v kompost.

Drug način za prezračevanje kupa je, da že med nalaganjem materiala križno položimo palice, ki bodo na vsaki strani gledale ven. Dve močnejši osebi primeta palice in jih dobro streseta.

Vlaga

Preveč vlage bo povzročilo poboj organizmov, premalo pa jih bo izsušilo. Najbolj optimalno je med 40 in 60% vlage v kompostniku. Pravilno vlažnost kompostnega kupa lahko tudi ugotovimo s stiskom vsebine.

Preveč izsušen kompostni kup rahlo zalijemo s postano vodo ali z vodo, v kateri smo nekaj dni namakali koprive, deteljo ali gabez.

Kdaj je kompost zrel?

Kompost je zrel, ko ne ločimo več med odpadki in ima kompost vonj po zemlji. Odpadki, ki se niso popolnoma razgradili, vrnemo v kompostni kup.

Zrelost lahko preizkusimo s kalitvijo vrtne kreše. Kreša je izredno občutljiva, zato zrelost komposta vpliva na njen razvoj in zgled. Semena bodo v zrelem kompostu v treh dneh vzklila, v sedmih dneh pa že ozelenela in pognala korenine. Če kompost ni dovolj zrel, bodo vzklile le nekatere rastline in te bodo slabotne.

Dozorel kompost pustimo počivati še vsaj kakšen mesec preden ga dodamo rastlinam.

Uporaba komposta

• 1,5-2 l/m2 – za rastline s krajšo rastno dobo (korenovke, gomoljnice, vrtnine, gredice s trajnicami);
• 2 l/m2 – grmovnice;
• 3l/m2 – drevnine, zelenice ob setvi;
• 4l/m2 – za vrtnine, ki so dolgo na gredi.

Kompost na zelenjavnem vrtu pomešamo v zgornjo plast zemlje. Trajnice jeseni pokrijemo z njim, spomladi pa ga dodamo ob rahljanju gredic. Okoli grmovnic in drevja ga potresemo. Po prvi spomladanski košnji trate ga enakomerno potresemo po zemlji.

Kljub vsem informacijam in skrbnosti pri kompostiranju, lahko vseeno gre kaj narobe. Nadaljujte z nasveti za reševanje težav.

Ko gre kaj narobe

Živite v mestu in bi kljub temu radi kompostirali? Nadaljujte z nasveti o kompostiranju v hiši, stanovanju, garaži ali na balkonu.