Živilski odpadki so morda še večja problematika kot pa odpadna embalaža, saj med gnitjem na  odlagališču proizvajajo tako imenovane toplogredne pline, metan, ki je 23 krat bolj škodljiv kot CO₂.

Ali ste vedeli, da je v Sloveniji leta 2004 nastalo 13.000 ton organskih odpadkov? V tem letu so bili organski odpadki krivi za izpust 46 tisoč ton metana v ozračje. V letu 2006 pa se je število organskih odpadkov povišalo na 30.000 ton. 

Kaj so organski ali biološki odpadki?

Biološko razgradljivi odpadki so odpadki naravnega izvora, ki nastajajo v gospodinjstvih, v kmetijstvu, gozdarstvu in drugih proizvodnih dejavnostih.

Ločimo:

• biološke odpadke: odpadki nastali pri pripravi oz. predelavi hrane (poljščine, sadje, zelenjava, odpadki v gospodinjstvu, odpadki iz živilsko predelovalne industrije ipd.)
• zelene odpadke: ostanki iz vrtov, nasadov, grmovnic, okrasnih rastlin ipd.

Med organske odpadke spadajo:

• vsi ostanki hrane (razen maščob, ostanki olj, kosti)
• jajčne lupine,
• olupki sadja in zelenjave,
• vejevje,
• pokošena trava,
• odpadlo listje,
• rože,
• plevel,
• zemlja lončnic,
• čajne vrečke,
• kavna usedlina,
• kavni filtri,
• papirnati robčki.

Kaj NE sodi med organske odpadke?

V kompostnik ne sodijo tisti odpadki, ki so nerazgradljivi, okolju nevarni ali tisti, ki poslabšajo kakovost komposta. To so:

• steklo, armirano stekle, ogledala;
• keramika, opeka, porcelan;
• plastika;
• kovine;
• plastika;
• steklo;
• kosti, maščobe, olja;
• tekstilni izdelki;
• plenice;
• iztrebki domačih živali;
• zdravila;
• žagovina in oblanci.

Imate predlog, kako lahko še drugače zmanjšamo količino bioloških odpadkov v naših domovih? Pošljite nam vaše predloge na info@lep-planet.si.