V gospodinjstvih se vsakodnevno srečujemo z veliko količino nevarnih odpadkov, kot so čistila, laki, barve, topila, olja, kemikalije, pralni in kozmetični pripomočki, pršilci pod tlakom, baterije, akumulatorji, pesticidi in biocidi, fotokemikalije, kisline, odpadki z vsebnostjo živega srebra, jedilna in druga olja, računalniška oprema, zdravila, elektronska oprema, žarnice itd… Vsi nevarni izdelki so na embalaži primerno označeni. Zato si pred nakupom vzemite trenutek in preverite simbole nevarnih odpadkov.
Kateri odpadki so nevarni odpadki
Akumulatorji in baterije
Hladilniki in zamrzovalniki
Mobilni telefoni
Štedilniki, pomivalni in pralni stroji
Računalniki in računalniška oprema
Televizijski ekrani in monitorji
Žarnice
Barve in laki
Pršila, čistila
Motorna in druga odpadna oljaKartušeOdpadna zdravilaNevarni odpadki so tudi vsi odpadni proizvodi, ki vsebujejo (hlapne) kemikalije. Te so:
- vnetljive: odpadki, ki lahko zagorijo ali povzročijo požar;
- jedke: tiste snovi, ki razžirajo material (npr. kisline in alkalne baze);
- eksplozivne ali reaktivne: snovi, ki lahko povzročijo eksplozijo ali sprostijo nevarne in strupene snovi, kadar pridejo v stik z zrakom, vodo ali drugimi kemikalijami;
- strupene: snovi, ki so strupene ali lahko povzročijo zastrupitev, če so izpostavljene dlje časa (npr. pesticidi, herbicidi, živo srebro);
- radioaktivne: snovi, ki so sposobne uničiti človeške celice in kromosomski material.
Kako ravnamo z nevarnimi odpadki
Tovrstnim odpadkom je potrebno nameniti posebno pozornost, saj so nevarni tako človeku, kot tudi okolju. Na vsakem izdelku, ki spada k nevarnim odpadkom, je zapisano, kako ga uporabljati ter kako ravnati z njim ob koncu življenjske dobe.
Kako lahko zmanjšamo količino nevarnih odpadkov in kako z njimi ravnamo
- izogibamo se specializiranim čistilom, ki vsebujejo hlapljive snovi in za čiščenje uporabimo nasvete naših babic, kot so pepel, limona, kis;
- uporabljamo okolju bolj prijazna čistila;
- kupujemo barve in lake, narejene na vodni osnovi, ki so okolju manj škodljivi;
- pri nakupu novega akumulatorja starega oddamo trgovini ali bencinski črpalki;
- kupujemo baterije, katere lahko ponovno napolnimo. Če takšnih baterij nimamo, stare oddamo v posebne zbiralnike baterij v trgovini ali na bencinski črpalki;
- menjavo motornega olja prepustimo mehanikom in ga ne zlivamo v kanalizacijo;
- neuporabljena in stara zdravila vrnemo v lekarno;
- kupujmo varčne žarnice;
- nevarne izdelke shranimo tako, da ne bodo na dosegu otrok ali domačih ljubljenčkov;
- izogibamo se prelivanju nevarnih snovi iz originalne embalaže v drugo, saj nadomestna embalaža velikokrat ni primerna za hrambo;
- nevarnih snovi ne shranjujemo blizu hrane;
- proizvode iz pločevine hranimo na suhem mestu, da preprečimo korozijo;
- nevarne odpadke ne mešamo z drugimi odpadki, saj lahko pride do eksplozivne reakcije.
Kakšne so posledice nepravilnega ravnanja z nevarnimi snovmi, če:
- menjava motornega olja poteka na domačem dvorišču: pri menjavi olja se največkrat zgodi, da starega zlijemo na travnik, čez cesto ali pa v kanalizacijo. Takšno početje lahko povzroči hudo onesnaženje podtalnih voda.
- nevarne odpadke odlagamo na deponijo za komunalne odpadke: ogrožamo zdravje komunalnih delavcev, ki delajo na deponijah. Prav tako obstaja možnost, da bodo nevarne kemikalije pronicale v zemljo in tako ob večjih nalivih dežja onesnažile tako zemljo in vodotoke v okolici kot tudi podtalnico.
- zdravila, kozmetična in pralna sredstva ne shranjujemo pravilno: otroci so zelo radovedni in se ne zavedajo nevarnosti določenih izdelkov. V letu 2006 je bilo v Sloveniji približno 4200 otrok starih do 19 let, ki so bili zaradi nenamernih poškodb in zastrupitev obravnavani v bolnišnici.