Večino embalaže, ki jo uporabljamo za hrano, bi bilo mogoče reciklirati, a v praksi se to ne bo zgodilo. Velik del zbranih odpadkov te vrste gre v sežig in se izkoristi kot energent, kar pa ne pomeni, da pravilno odlaganje v rumene zabojnike ni smiselno.

Čeprav količin, ki jih med odpadno embalažo predstavlja embalaža, uporabljena za hrano, ločeno ne merijo, pa po besedah Katje Sreš iz društva Ekologi brez meja “akademska” ocena teh količin predstavlja okoli dve tretjini zbrane odpadne embalaže.

Več na rtvslo.si ->

Evropski teden zmanjševanja odpadkov letos v ospredje postavlja embalažo. Te je namreč zadnja leta, tudi zaradi naraščanja števila spletnih nakupov in dostave hrane, vedno več. Količina odpadne embalaže narašča tudi v Sloveniji.

V EU-ju 40 odstotkov nove plastike in 50 odstotkov novega papirja namenijo za embalažo, medtem ko odpadna embalaža predstavlja 36 odstotkov vseh trdnih komunalnih odpadkov.

Več na rtvslo.si ->

Sledilne naprave smo nameravali tako dobro skriti v odpadke, da jih delavci v zbirnih centrih ne bi opazili. Z nekaj kreativnosti nam je to uspelo, toda sledenje odpadkom ni potekalo povsem tako, kot smo pričakovali.

Odpadke smo najprej zbrali, nato pa jih lani poleti kreativno predelali in pripravili na potovanje s sledilnikom.

Več na ostro.si ->

Na 24ur.com so pripravili članek o naših praksah, ko se znajdemo pred ločevalnimi zabojniki. 

Se vam kdaj zgodi, da stojite pred koši in niste prepričani, v katerega naj vržete določeno smet? Preverili smo, kje delamo največ napak in kaj nam gre dobro od rok. Povprašali smo tudi, v kateri zabojnik sodijo odpadki, pri katerih se v uredništvu nikakor nismo mogli zediniti … Pri nekaterih smo dobili različne odgovore.

Več na 24ur.com »

V Nemčiji so odprli prvo trgovino “Original Unverpackt”, kjer prodajajo živila in ostalo blago široke potrošnje na “rifuzo”. Ideja spominja na C&C trgovine, namenjene podjetjem, ki kupujejo na veliko, a je v tej izvedbi namenjena potrošnikom, ki nočejo zapravljati za nepotrebno embalažo.

Časnik Delo je pripravil članek o najpogostejših napakah pri ločevanju odpadkov:

“Pred leti ločevanja odpadkov nismo poznali. Pred domačo hišo ali večstanovanjskim objektom smo imeli le en zabojnik za vse odpadke. To se je spremenilo. A kljub številnim ozaveščevalnim akcijam se nekatere napake še vedno pojavljajo.”

Povprečna štiričlanska družina na teden pridela približno 35 kilogramov odpadkov, od katerih biološki predstavljajo kar 30 odstotkov. Ti odpadki razpadajo, zaudarjajo, privabljajo mrčes in obenem obremenjujejo okolje s toplogrednimi plini ter onesnažujejo podtalnico. Prvi koraki k zmanjševanju količin odpadkov in razbremenjevanju okolja so ločeno zbiranje in recikliranje le-teh.

S 1. julijem 2011 je pričela veljati uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/2010) z namenom spodbujanja kompostiranja odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih. Kaj pomeni nova uredba za gospodinjstva?