V seriji člankov Najpogostejše zmote pri ločevanju smo predstavili le nekaj najbolj dvoumnih odpadkov. Glede na vprašanja in komentarje naših bralcev pa ugotavljamo, da je teh zmot še precej več. Da bi razblinili tudi ostale dvome, smo pripravili bolj obsežen seznam odpadkov.

Kam odvržemo neuporabno žarnico? V zabojnik za steklo ali v zabojnik za nevarne odpadke? In ali ste prepričani, da prazna embalaža spreja za lase spada v zabojnik za embalažo? Odgovori čakajo v spodnjem prispevku.

Ali gre tetrapak med papirnate odpadke ali embalažo? Ali žarnica res spada med mešane odpadke? In kam že odvržem palčko za ušesa? Takšna vprašanja se nam porajajo vsak dan, ko stojimo pred košem za ločevanje in s smetjo v roki. V upanju, da bomo bralcem poenostavili ločevanje odpadkov in s tem skrajšali čas stanja pred košem, bomo predstavili nekaj najpogostejših zmot.

“Trajnost lahko dosežemo z majhnimi spremembami našega načina življenja, ki nas nič ne stanejo, a lahko rešijo naš planet,” je dejala Stefania Prestigiacomo, italijanska okoljska ministrica, ko je napovedala prepoved uporabe plastičnih vrečk.

Zakaj tem odpadkom namenjamo več pozornosti, pove že samo ime. Nevarni odpadki, če z njimi ravnamo nepravilno, povzročajo okolju in tudi našemu zdravju precejšnjo škodo. Komunalna podjetja in podjetja, ki se ukvarjajo z odvozom ter predelavo nevarnih odpadkov, vsako leto organizirajo akcije zbiranja nevarnih odpadkov na terenu za gospodinjstva.

Odpadna zdravila so lahko vsa neuporabljena zdravila in ostanki zdravil, ki so končnemu uporabniku ostali po uporabi. Da se zagotovi učinkovitost in varnost zdravila, je potrebno pravilno rokovanje z njim, tudi potem ko ga več ne uporabljamo. Napačno shranjevanje zdravil in umeščanje odpadnih zdravil med navadne odpadke je lahko tako za družbo kot okolje precej nevarno.

»Podari pločevinko« je ekološko-humanitarni projekt, v katerem zbiramo izpraznjene aluminijaste pločevinke pijač in napitkov. Del zbranih sredstev prejmejo različne izobraževalne ustanove.