Povprečna štiričlanska družina na teden pridela približno 35 kilogramov odpadkov, od katerih biološki predstavljajo kar 30 odstotkov. Ti odpadki razpadajo, zaudarjajo, privabljajo mrčes in obenem obremenjujejo okolje s toplogrednimi plini ter onesnažujejo podtalnico. Prvi koraki k zmanjševanju količin odpadkov in razbremenjevanju okolja so ločeno zbiranje in recikliranje le-teh.
Nadaljujemo serijo člankov o najpogostejših zmotah pri ločevanju. Tokrat smo se lotili tetrapakov, celofana in nekaj drugih organskih odpadkov.
Ali gre tetrapak med papirnate odpadke ali embalažo? Ali žarnica res spada med mešane odpadke? In kam že odvržem palčko za ušesa? Takšna vprašanja se nam porajajo vsak dan, ko stojimo pred košem za ločevanje in s smetjo v roki. V upanju, da bomo bralcem poenostavili ločevanje odpadkov in s tem skrajšali čas stanja pred košem, bomo predstavili nekaj najpogostejših zmot.
Skoraj vsako gospodinjstvo ima vsaj eno televizijo in en računalniški monitor. Če pomnožimo z vsemi gospodinjstvi v Evropi, ZDA in drugih razvitih državah, si ne znamo predstavljati končnega števila. Še bolj pomembno je dejstvo, da skoraj vsakih nekaj let zamenjamo star ekran za modernejšega.
Lep-planet.si poganja WordPress. Kontakt: info@lep-planet.si O nas Oglaševanje Skupnost
rbano rudarjenje, donosen postopek pridobivanja dragocenih kovin iz elektronskih naprav, stavb in odpadkov, postaja v svetu vse bolj razširjeno. 
V seriji člankov Najpogostejše zmote pri ločevanju smo predstavili le nekaj najbolj dvoumnih odpadkov. Glede na vprašanja in komentarje naših bralcev pa ugotavljamo, da je teh zmot še precej več. Da bi razblinili tudi ostale dvome, smo pripravili bolj obsežen seznam odpadkov. 
Kam odvržemo neuporabno žarnico? V zabojnik za steklo ali v zabojnik za nevarne odpadke? In ali ste prepričani, da prazna embalaža spreja za lase spada v zabojnik za embalažo? Odgovori čakajo v spodnjem prispevku.